občina kidričevo občinski svet občinska uprava obrazci in vloge razpisi in objave

Občina kidričevo

Kopališka ulica 14
2325 Kidričevo
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Telefon: 02 799 06 10
Telefaks: 02 799 06 19

URADNE URE


v dopoldanskem času

v ponedeljek in sredo med 8. in 12. uro
v petek med 8. uro in 13. uro

v popoldanskem času
v ponedeljek med 13. uro in 15. uro
v sredo med 13 . in 17 . uro
v petek med 8. uro in 13. uro

Prispevki

Premiera " V samoti bombaževih polj" -Četrtek, 21.junij 2012, ob 21.00 v Hali B, Talum Kidričevo

V samoti bombaževih polj Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Mini teatra Ljubljana in Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture

pasicavsamotibombazevihpolj
Premiera Četrtek, 21.junij 2012, ob 21.00 v Hali B, Talum Kidričevo


Ponovitve 22., 23., 29. in 30 junija 2012, ob 21.00 v Hali B, Talum Kidričevo

Režija Ivica Buljan, nagrajenec Prešernovega sklada 2012 Igrata Robert Waltl in Marko Mandić

 
V samoti bombaževih polj (1987) je verjetno najboljša drama kultnega dramatika, ki je temeljno zaznamoval francosko in svetovno gledališče zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, Bernard-Marie Koltèsa (1948 – 1989). Igra o dilu, »trgovski transakciji, ki se nanaša na prepovedane ali strogo nadzorovane dobrine,« kot je zapisal avtor sam. Igra o želji, skriti, nelegalni in neubesedljivi želji, ki je tembolj silovita zato, ker je pravzaprav ni mogoče potešiti. Kot fatalni objekt, ki ga ni mogoče ujeti, še manj pa se mu je mogoče odpovedati, se ta želja giblje med dvema moškima, ki sta se prek nje sprijela v nerazrešljiv vozel. V noči, na nedoločljivem mestu, na poti med eno in drugo točko, se srečata neznanca, tuja drug drugemu in samemu sebi, in se zapleteta v dialog o nemogoči transakciji, ki ju bo odvedel v najgloblje zavoje njunih strahov, potreb in želja. Prvi ponuja in obljublja, drugi zavrača in se izmika, pa se vendar ne odmakne. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj je tisto, kar prvi ponuja, niti, kaj drugi želi. Katerakoli silovita in nemogoča želja bi lahko bila predmet njune transakcije. Želja kot taka, pravzaprav človek, ki je najbolj resničen v svoji nemogoči želji, je predmet njunega srečanja. Uresniči se v dialogu, ki je prav toliko filozofski disput, izoblikovan s klasicistično ostrino in izjemno poetično močjo, kot je fizični spopad dveh moških teles

Prihajajoči dogodki